Za zdravo spanje je pomemben tudi urejen cirkadiani ritem.
Verjetno se vam je že kdaj pripetilo, da ste se prebudili pred budilko.
Se je to zgodilo nepričakovano ali gre za tako imenovano “biološko uro”?
Kakovostno spanje je za človeško telo koristno v mnogih pogledih. Med drugim se ponoči celice telesa obnavljajo, odpornost se poveča, spanje je pomembno tudi za uravnavanje telesne temperature, pravilno izločanje hormonov, tvorjenje spomina. V času spanca poteka regeneracija telesa, če pa ta čas zavestno krajšamo, se bo to na dolgi rok začelo odražati tudi na našem zdravju.
Biološki ritmi so prisotni v večini živih organizmov. Zagotavljajo nam prilagajanje na vedno spreminjajoče okolje. Nekateri biološki pojavi so povezani z menjavo dneva in noči. Ker imajo periodo približno enako dolžini dneva, 24 ur, jih imenujemo cirkadiani ritmi.
Najbolj znan cirkadiani ritem je cikel spanja in budnosti.
Človeški organizem deluje v 24-urnem cirkadianem ritmu. Gre za ritem spanja, hranjenja, izločanja hormonov, uravnavanja srčne frekvence in krvnega tlaka, telesne temperature in mnogih drugih procesov v telesu. 24-urna biološka ura, ki tiči sredi možganov, se imenuje suprakiazmatično jedro. Notranja ura v naših možganih posreduje signal svojega dnevnega cirkadianega ritma vsem drugim delom možganov in vsakemu organu v telesu posebej.
Čeprav ima vsak človek trden 24-urni vzorec, se najvišja in najnižja točka od posameznika do posameznika močno razlikujeta. Nekateri vrhunec budnosti dosežejo zgodaj v dnevu, dno krivulje zaspanosti pa nastopi zgodaj zvečer. To so pretežno »jutranji tipi«, »večerni tipi« pa gredo po navadi spat pozno in se tudi zbujajo pozno. Torej lahko sklepamo, da ima vsak posameznik svoj ritem.
Jutranjost ali večernost – temu pravimo kronotip – je trdno določena z genetiko in ni naša zavestna odločitev.
Cirkadiani ritem je naravni cikel, ki uravnava fiziološke procese in nam pomaga:
- določiti, kdaj bomo budni in kdaj bomo spali,
- nadzorovati urnik hranjenja,
- določiti, kdaj je primeren čas za aktivnost,
- nadzorovati čustva in razpoloženje,
- pri nastajanju številnih hormonov.
Cikel spanja in budnosti je eden izmed najbolj pomembnih ciklov, ki se uravnava preko naše notranje biološke ure. Za naš biološki ritem je izjemnega pomena svetloba.
Spremembe v količini svetlobe pomembno vplivajo na človeški cirkadiani ritem. Pomanjkanje svetlobe ima lahko negativne učinke, enako pa velja tudi za pretirano izpostavljenost nekaterim vrstam umetne svetlobe. Zaradi svetlobe so lahko moteni različni fiziološki procesi, ki vplivajo na motnje spanja, spremembo razpoloženja, zmanjšanje koncentracije in na večjo utrujenost. Predvsem modra svetloba, ki jo oddajajo LED luči in elektronske naprave lahko v večernem času najbolj zmotijo naš cirkadiani ritem. Priporočljivo je, da se čez dan čim več izpostavljamo naravni svetlobi. Na ta način bomo povečali budnost in dobro razpoloženje ter posledično izboljšali nočno spanje.
Pomembno je, da smo čez dan na svetlobi in zvečer v temi. Takšen ritem bo dolgoročno pripomogel k temu, da bomo čez dan dobro funkcionirali in ponoči dobro spali.
Našo notranjo uro poleg svetlobe lahko zmotijo tudi druge socialne dejavnosti, kamor spadajo tako imenovani »jet lag« (menjava časovnih pasov) ter večizmensko in nočno delo. Predvsem zadnja dva dejavnika dolgoročno lahko privedeta do različnih zdravstvenih težav.
Splača se naučiti pravilno poslušati svoje telo in upoštevati notranjo uro, kajti motnje cirkadianega cikla povezujejo s srčno-žilnimi boleznimi, debelostjo in nevrološkimi težavami vključno z depresijo.
Ljudje smo navajeni živeti v ritmu, ritmu letnih časov, dnevnih ritmov, odnosov in zunanjih vplivov. Osebni ritem poganja naše telo. Prisluhnimo mu ter mu poskusimo slediti.