Vrhunski športniki večino energije vlagajo v trening in tekmovanja. Velik del njihovega športnega napredka pa ni odvisen samo od tega, koliko trenirajo ampak tudi od tega, kako počivajo. Za vrhunske nastope skozi vso sezono morajo biti mišice sposobne, da se obnovijo in si opomorejo po težkem delu. Ohranjanje pravilnega razmerja regeneracije in treninga je zato nujno za nadaljnji napredek. V nasprotnem primeru pa posledice pretreniranosti lahko resno ogrozijo nastope na tekmovanjih.
Po večjih naporih se priporoča aktivna regeneracija
Med dirkami in večjimi napori kolesarji zapolnjujejo čas z vožnjami pri zmanjšani obremenitvi ali t. i. regeneracijskimi vožnjami. Tako imenovana aktivna regeneracija zaradi povečanega pretoka krvi v mišicah pospeši proces regeneracije, ugodno pa vpliva tudi na psihično sprostitev. Kar je veliko bolj efektivno od poležavanja na kavču! Slednje pa ne velja samo za vrhunske športnike, prav tako je pomembno za rekreativne športnike in navsezadnje tudi za vse bolj obremenjene posameznike, ki se zaradi načina življenja prav tako srečujejo z velikimi obremenitvami. Zato je lahko kratek sprehod na svežem zraku ali serija razteznih vaj v veliko pomoč pri premagovanju utrujenosti.
Pri uspešnem obnavljanju je zelo pomembna tudi skrb za telo
Za uspešno regeneracijo moramo zato posvetiti veliko pozornosti zalogam goriva v telesu, količini zaužite tekočine in količini spanja. Zadostna količina ogljikovih hidratov, beljakovin, vlaknin in vitaminov predstavlja gorivo za naše telo, na podlagi katerega naš organizem nemoteno funkcionira. Naporna vadba namreč najbolj osiromaši zaloge glikogena v mišicah in tega je potrebno nadomestiti. Ob večjih naporih naše telo lahko izgubi z znojenjem tudi liter tekočine. Z znojenjem pa ne izgubljamo samo vode ampak tudi dragocene minerale, imenovane elektroliti. Mednje spadajo natrij, magnezij, kalcij in kalij, naše telo jih nujno potrebuje za krčenje in sproščanje mišic. Če jih v telesu primanjkuje se pojavi utrujenost in mišični krči.
Kadar premalo spimo, trpi prav vsak sistem v našem telesu
Splošno veljavno pravilo 8 ur spanja ni le mit, ampak zelo oprijemljivo dejstvo h kateremu bi morali vsi strmeti, če želimo ohranjati svoje zdravje. Več kot dvajset epidemioloških študij v zadnjih desetletjih poroča o istem principu: manj kot spimo, krajše (in slabše) živimo. Večina glavnih vzrokov bolezni je namreč dokazano povezano s pomanjkanjem spanja (debelost, demenca, sladkorna bolezen, rak). Nezadostno spanje (6 ur ali manj) na številne načine škoduje glavnim fiziološkim sistemom: srčno žilnemu, presnovnemu, imunskemu in reproduktivnemu. V primeru povečanih naporov (med katere sodi tudi višja raven stresa), bi morali količino spanja celo povečati na 9 ali 10 ur, če bi želeli optimalno obnoviti organizem. Tolikšno količino spanja ponoči si večina težko predstavlja, zato strokovnjaki priporočajo dremanje. 20-30 min počitka med 15. in 18. uro namreč zelo učinkovito deluje na obnovitvene procese našega telesa.