Ob kulturno obarvanem 8. februarju se lahko nagnemo k obravnavanju različnih kulturnih aktivnosti ali navad, ki oblikujejo človekovo bit na tem svetu.
O literarni kulturi in kulturi branja in pisanja bi vsekakor lahko razpredali, tokrat pa smo izbrali prav posebej zanimivo temo.
Govorimo o kulturi spanja, ki predstavlja zelo pomemben del življenja vseh nas. Zanimalo nas je namreč, kako različne kulture po svetu doživljajo spanje in smo na kup zbrali nekaj zanimivih in duhovitih ugotovitev.
O zgodovini ležišča in postelje
-
Izvor posteljnega sistema sega v neolitsko dobo.
Prav ste prebrali – pračlovek je na izum ležišča pomislil že 10 tisoč let nazaj. V starem Egiptu so preferirali palmine veje, Rimljani pa ptičje perje. Na nekoliko dvignjeni podlagi so namestili kupe slame ali listov, da bi se izognili stiku z mrzlimi tlemi.
-
Prvo dvignjeno ležišče na svetu že 5.000 let nazaj.
Prva bombažna ležišča so se pojavila pred približno 5000 leti. V Mezopotamiji, Babiloniji in Egiptu so v tem luksuznem izumu lahko uživali le premožni. S spanjem na ležiščih, dvignjenih od tal, so prvič v zgodovini človeštva lahko mirno zaspali, brez bojazni pred plazilci in mrčesom.
-
Viseče mreže za obrambo pred kačami.
V Južni Ameriki so se pred neprijetnim srečanjem s kačami sredi noči uspešno zavarovali z izumom visečih mrež. Še danes je tako spanje značilno za Srednjo in Južno Ameriko, saj prinaša predvsem zračno udobje.
Prvo knjigo o spanju napisal Aristotel.
Prve napisane vrstice na temo spanja so nastale leta 350 pr. n. št. pod Aristotelovim peresom v spisu »O spanju in nespečnosti«. Aristotel je bil prvi, ki se je spraševal o glavnih funkcijah spanja.
Spalna kultura in spalne navade po svetu
-
Spanje v službi na Kitajskem ni nič nenavadnega.
Dremanje v podzemni železnici ali v parlamentu ni v deželi vzhajajočega sonca prav nič sramotnega, temveč kar sprejemljivo, saj to pomeni, da so očitno trdo delali in imajo upravičen razlog za spanje. Kitajska je sprejela celo ustavno pravico do dremeža v službenem času.
-
Vsaka kultura spi drugače.
Po kulturi spanja civilizacijsko gledano ločimo tri skupine: kulture z enkratnim 8-urnim spanjem, kulture s siesto, kjer si delavci med fizično napornim delom lahko vzamejo čas za popoldanski spanec, in kulture z dremanjem, kjer lahko delavci zadremajo celo kateri koli trenutek v dnevu.
-
Japonci si namesto postelje postavijo futon.
Po svetu si nismo enotni niti v obliki postelje. Četudi si pri nas postavimo 4-kotno ogrodje ležišča, pa si na primer Japonci vsak dan znova »zgradijo« posteljo – ko je čas za spanje, si na tla postavijo futon (ležišče iz nekaj prešitih odej), ki pa ga naslednje jutro pospravijo in prostor namenijo drugim dejavnostim. Na ta način izkoristijo majhno prostornost stanovanj, kar je običajno za njihov svet.
-
Opečnata peč kot nadomestek postelje.
Če pa že oblika postelje sovpada z našo, pa naletimo v drugih delih sveta na čisto drugačno strukturo. Na kitajskem podeželju namreč sezidajo v namen spanja opečnato peč kot nadomestek postelje, ki celo zagotavlja ogrevanje ležišča, saj je namenoma povezana s kaminom.
Kot vidimo, je spanje zgodovinsko in kulturno pogojeno z odrejenim časom za spanje, prostorom, načini in navadami, na koncu vsega pa ima še vsak posameznik drugačne potrebe po spanju.
Preberite še več zanimivosti o spanju.