Stres in tesnoba pogosto vodita v nespečnost in motnje spanja. Velja pa tudi obratno – pomanjkanje spanca spodbuja stres.
Spanje in stres sta torej zelo soodvisna in reševanje ene od težav običajno neposredno izboljša tudi drugo.
Kaj je stres?
Stres je normalen odziv posameznika, ko se zaradi notranjih ali zunanjih vplivov (stresorjev) počutimo pod pritiskom ali ogroženi. Običajno imamo občutek, da situacije ne moremo nadzirati.
Ta reakcija stresa izvira še iz časa naših daljnih prednikov, da se je človek lahko pripravil na nevarnost in dobil energijo za boj s sovražnikom ali beg iz življenjsko nevarne situacije.
Kaj povzroča stres?
Po mnenju Inštituta za varovanje zdravja je stresor dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres.
Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje.
Najpogostejši zunanji vzroki:
- Večji življenjski dogodki, ki so lahko pozitivni (npr. rojstvo otroka, zaključek šolanja, selitev, napredovanje) ali negativni (npr. izguba družinskega člana, ločitev, prometna nesreča, izguba službe),
- preveč obveznosti v službi ali v šoli,
- težave v družini ali
- finančne težave.
Za nastanek stresa smo poleg zunanjih dogodkov lahko krivi tudi sami, ko smo pesimistični, imamo nerealna pričakovanja ali pretirane skrbi, smo apatični, itd.
Stres nam lahko pomaga ali škoduje.
Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko rešljivi.
Kako bo posameznik doživel stres, določajo njegov značaj, izkušnje, trenutne okoliščine, ter tudi širše in ožje okolje, v katerem živi.
Stres je lahko negativen.
Ko posameznik čuti, da situacije ne bo zmogel obvladati, gre za negativen stres. Takrat naši možgani telesu sporočijo, naj se pripravi na nevarno situacijo in sproži se reakcija “boj ali beg”. Ta reakcija je sicer dobro služila v preteklosti, ko je moral človek npr. bežati pred divjo živaljo, danes pa so pogosteje potrebne druge reakcije, ki imajo manj negativnih učinkov na posameznika.
Negativen stres doživimo tudi v primeru, ko je stresnih situacij preveč oz. predolgo trajajo.
Stres je lahko pozitiven.
Določena količina stresa je lahko koristna, saj se zviša naša motivacija, osredotočenost in produktivnost. Če stres obvladamo in nam daje dodatno energijo, da zaključimo projekt ali izziv, govorimo o pozitivnem stresu.
Kakšni so simptomi negativnega stresa?
Pri negativnem stresu se poveča tveganje za razvoj različnih bolezni (od običajnega prehlada do težav s srcem ali pa izgorelosti, depresije).
Zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo znake in simptome negativnega ali obremenjujočega stresa.
Simptomi reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Po mnenju NIJZ se simptomi stresa odražajo na vseh štirih ravneh posameznika – na telesu, čustvih, vedenju in mislih.